DZ potrdil zakon za ureditev problematike posojil v frankih

DZ je danes z 52 glasovi za in osmimi proti potrdil zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Zakonu so nasprotovale vlada in banke, te so že napovedale, da bodo za zakon vložile pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za njegovo začasno zadržanje.

Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med posojilojemalci in posojilodajalci posojil v švicarskih frankih določa porazdelitev valutnega tveganja med posojilojemalca in banko za pogodbe, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti posojilojemalcev do bank.

Zakon predpisuje vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v posojilne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. S tem se bo valutno tveganje prerazdelilo med pogodbeni stranki. Anekse k posojilnim pogodbam, tudi za že odplačana posojila, morajo banke pripraviti v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročiti posojilojemalcu v 75 dneh.

Predlog so pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet. V Združenju frank so predlog z limitom tečaja pripravili po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog zakona državnega sveta, ki je predvideval konverzijo v evrska posojila. Združenje frank je ves čas za ureditev problematike želelo sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.

Kovšca očitke bank zavrača

Očitke bank, da je zakon škodljiv, zaradi retroaktivnosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema, je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca v torkovi obravnavi predloga v DZ zavrnil. Predlog ni v neskladju z ustavo, reševanje pred sodišči je posamično nemogoče, ker sodna praksa ni enotna, postopki so predolgi in dragi. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo posojilojemalci, je dejal.

V torek je ustavno sodišče javno objavilo, da je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke o presoji standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Kot so poudarili v združenju bank, ni prišlo do sklepa, da so posojilne pogodbe v švicarskih frankih nične.





Švicarski franki






Novice




Ustavno sodišče: Varčevalca v švicarskih frankih nista dobila ustreznih odgovorov








Čeprav so v bankah poudarili, da zakon ni izvedljiv, saj podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranijo 10 let od prenehanja od poslovnega razmerja, kar pomeni, da za posojilne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov, in da lahko zaradi kazni, ki jo predpisuje zakon, brez bančne licence ostane večina bank na slovenskem trgu, je DZ zakon potrdil. Z njim so soglašali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi, DeSUS, LMŠ.

“Ne želimo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, zato bomo predlog podprli,” je v imenu poslanske skupine SDS napovedala Karmen Kozmus Ferjan. Jani Ivanuša iz SNS je dodal, da ima “raje ljudi kot banke”. Vprašanje tako je, ali se bo reševalo ljudi, ki so bili žrtve bančnih mahinacij, ali zasebne banke, ki so služile na njihov račun, je dejal Luka Mesec iz Levice. “Težko je razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile kot orodje za zvišanje kreditne sposobnosti prosilca, ne nosijo odgovornosti,” pa je v imenu poslanske skupine SD ocenil Soniboj Knežak.

V SAB so po navedbah Marka Bandellija mnenja, da morajo banke, ki niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarjati, presojo o tem pa je treba prepustiti sodišču. Tudi vlada je predlogu nasprotovala in ni soglašala z navedbo, da so banke v neenakopraven položaj spravile vse posojilojemalce. Predlog posega v sklenjena civilnopravna razmerja med bankami in posojilojemalci, vlada pa je opozarjala še na prepoved retroaktivnega učinka zakona in na to, da predlog ne vključuje analize glede presoje posledic na gospodarstvo.

DZ sicer danes ni podprl predloga dopolnila Levice, da se valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja znesek preostanka posojila odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja posojila, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od tiste, izračunane po tečaju na dan črpanja posojila. Tako je predvideval prvotni predlog, a so prag na odboru za finance na predlog SDS, NSi in Konkretno dvignili na 10 odstotkov.





Švicarski franki






Novice




Bo večletna saga s krediti v švicarskih frankih dobila epilog? #video








NLB negativni učinek zakona o frankih ocenjuje na nekaj nad 70 milijonov evrov

Zakonu so nasprotovale banke, ki so že napovedale, da bodo za zakon vložile pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za njegovo začasno zadržanje. A če banke ne bodo uspešne in bo zakon uveljavljen, so nekatere banke že začele sporočati ocene negativnega učinka določil na poslovanje.

Največja banka v Sloveniji NLB ocenjuje, da bo negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje med 70 in 75 milijonov evrov. “Vpliv na NLB in NLB Skupino je znaten, vendar zelo obvladljiv glede na omejen obseg tega kreditiranja,” so zapisali.

“Na podlagi ocene zakona in v primeru, da predvideni pravni postopki ne bodo uspešni, NLB ocenjuje, da bo negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje NLB in NLB Skupine v višini med 70 in 75 milijonov evrov, pri čemer je potrebna nadaljnja podrobna analiza,” je NLB sporočila prek spletne strani Ljubljanske borze.

Addiko Bank: Zaradi zakona za ureditev problematike posojil v frankih letos v najslabšem scenariju izguba

V Addiko Bank, matični avstrijski banki skupine, ki je prisotna tudi v Sloveniji in predstavlja pravno naslednico nekdanje skupine Hypo Alpe Adria, ocenjujejo, da bi negativni učinek zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih lahko ob najslabšem scenariju dosegel 100 do 110 milijonov evrov. V tem primeru letos pričakujejo izgubo.

“Današnje glasovanje (v DZ) je kratkovidno in gre proti interesom vseh Slovencev, ne le bank. Gre za odločitev, ki bo izjemno nesorazmerno koristila le malo ljudem,” je navedel glavni izvršni direktor Addiko Bank Herbert Juranek. Kot je dodal, bi na primer na okoli desetino prizadetih posojilojemalcev odpadla približno polovica ocenjenega negativnega učinka.

Read More

Leave a Reply

Your email address will not be published.